sem se prejle malo ukvarjala z tamalim od prjatlce, cukrček je star dve leti, pa tok je srčkan, ma take velike temne dolge trepalnice in zelenoplave učke.. pa take lepa okrogla lička, uglaunem za pojest… najbolj zanimivo je pa to, da ne gre nikamor, brez ene svoje dekice, tako eno znucano ma, in pravi njegova mami , da jo ma od rojstva, in da bog ne daj da jo kje pozabijo, ker je jok in stok do onemoglosti. in sem se spomnila, da mi je mami dostikrat pripovedovala, da sem tudi jaz imela en tak “fetiš” …. ko sem bila stara ene dve leti, sem od tete dobila eno figurico plastičnega garfilda, glih tko velika, za v mojo mejhno dlan.. od tistega dneva naprej, sem jo sigurno več kot dve leti, skoz mela stisnjeno v dlani, oči mi je zadnič povedal, da ko me je peljal lulat, al pa rokice oprat, mi je mogu prow dlan odpret, in ga je mogu postavit na umivalnik, al kako drugo vidno mesto, ker bog ne daj da mi je zginu iz vidnega polja, še ko sem šla spat sem ga do jutra stiskala.. mel je pa že čist poglodana ušeska….
moram it malo na podstrešje pobrskat po škatlah, da ga najdem…
no uglaunem, zanimivo mi je to, da ima skoraj vsak otroček, nekaj na kaj se naveže,pa v bistvu še sam ne ve zakaj.. moj lubi, je mel tut eno svojo dekico, moj brat je mel tudi dekico, njega ni tok facscinirala dekica, on je bil “obseden” z etiketo na dekici, skoz si jo je tlačil v usta… in enkrat se je strgala, da se je tok dru, in sprva sploh nismo vedli, al ga je kaj ugriznilo, al se je udaru, al se je ugriznu… in ko je ujel malo sape, je dvignil rokico proti nam, v kateri je imel etiketo, in zavpil “tiketa, tiketa ni ni” pol je babi valda tkoj vzela stvar v svoje roke in z ene druge deke na njegovo sešila novo večjo etiketo, da je lahko glodal naprej… in veselju ni blo konca, vsakmu k je pršu na obisk, je kazal tisto etiketo, kot da je nevem kaj ….
