dragi moj dnevnik malo sem te zanemarila te dneve…
sam, da ti povem, da me zdej neki cajta ne bo.. ti pa obljubim, da ti dokumentiram tudi slikovno,ko se vrnem…evo med tem, ko ti to pišem mi na okno trgovine trka en gromozanski kurent..
sem šla ven jim odnest malo kroštol in nekaj evrčkov, preštela sem jih sedem(kurentov ne evrov ;)), še enih par je dol na drugi strani hodnika….tok so glasni ti njihovi zvonci, da me že glava boli.. en je klele našo sosedo dal čez ramo in zbežal v neznano…
no malo so nam popestrili to dolgočasno jutro..škoda, da nimam fotkiča dons sabo…
