Dnevnik v koraku s časom…

Danes sem se spomnila, kako sem bia včasih težavna za hrano.. Bla sem drobcena in suhcana, in brez apetita,magari bi zdej mela taka obdobja vsaj pred poletjem… No in naša babica,si je zmišljevala vse mogoče trike, samo da bi jedli. Še posebaj jaz.. In tko smo se zbirali po šoli, in počeli razne neumnosti, nikoli na istem mestu, al na našem vrtu, al pri sosedih, al na drevesih.. Vedno je kakšna babica poskrbela, da smo jedli, in jaz sem zmeri vse pojedla samo pri noni Celestini, ki je kuhala najboljšo mineštrco ever, delala najboljšo potico, mešala najboljši sok, uglaunem pri njej sem vse pomazala.. in zmeri sem moji babici metala na nos, da ona ne zna kuhat, da nona Celestina najbolje kuha.. Za druge mulce iz kvarta je bla pa moja babi zakon.. Ja zmeri je držalo tuje je slajše.. In tako so minevala leta, in sva se enkrat z babico pogovarjale, kako sem malo jedla, da sem celo dobila neke smrdljive ribje kapsule,za apetit.. Da ji ni jasno kako sem lahko trenirala tenis, hodila v šolo in se še skoz na svežem zraku igrala, a jedla zelo malo.. Pila sem pa velik tekočine, pa kr velik mleka.. In pogovor je nanesel, na mineštrico none Celestine.. In zgodba je imela presenetljiv konec, vse kar sem polizala pri sosedi, je bilo delo moje babice, ona je zjutraj skuhala in spekla sladice, in nesla k sosedi, preden sem prišla iz šole, tako, da mi je dala soseda babicino hrano za jest..

Tko da danes lahko s ponosom rečem, da je moja babica kuhala bolje kot nona Celestina…

...komentar [1]

Včasih, sem tako smotano nostalgična, da si grem kupit parfum, ki sem ga uporabljala, v določenem cajtu mojega življenja, ko sem bila ful vesela, al pa ko se mi je dogajalo kaj lepega. In pol me ta parfumček, vsaj za določen cajt spravi v extra dobro voljo..če sem seveda kej žalostna…. Mogoče je to ena vrsta droge, al pa samo izgovor, da si kupim nou parfum Ah kaj pa čem, sem nostalgičen človeček, ki se rada spominja lepih stvari za nazaj, sam zna živet tudi v sedanjosti in optimistično gledam naprej.. in upam, da bo v bodoče še ful dobrih parfumov, ki me bodo, ko bom stara in siva spominjali na lepe trenutke mojega lajfa

...komentar [7]

Ne  vem, če se samo meni to dogaja, odkar se je ura premaknila mi kar leti ta čas.. Sem pospravljala tu v službi, in sem hotla neki vprašat sosedo, ki dela do sedmih, pridem ven, primem za kjuko in vidim da ma zaprto, prvo sem pomislila, da je zaprla prej,glde na to da je še vedno dan… pol pa pogledam na uro in vidim, da je ura 19.00 in da grem lahko tudi jaz domov in da je še vedno svetlo

...komentar

Danes je bil eden tistih dni, ko se fizično zelo slabo počutiš, da nisi za nikamor, a vseeno maš en kup dela, ki ga moraš opravit.. Sama sebi sem težka, velčem se kot bi mela 100 kg, posledično se mi tudi vse stranke zdijo težke in tečne, ker se ob takih dnevih moj tolerančni prag spusti na zelo nizko raven.. Na vse to, pa sem še ostala 15minut v liftu, koji kurec, to se mi je ta mesec zgodilo že drugič, piše da je nosilnost 840 kg, jaz sem daleč od tega.Sej ne da me je blo strah, ampak, hotla sem čimprej domov in ful me je tiščalo na WC.. Se mi oglasi hišnik, da če sem uredu, sem mu povedala, da ja .. in pol mi on reče, da če se mi kam mudi? WTF, a če se mi ne sem lahko do jutri not.. Če mi se pa mudi, me bo pa tkoj rešu..al kaj… Ja hvala za dvig morale, in to točno danes, ko je bolje da se me vsi izogibajo..  Ja tardeč teden prihaja in moji domači vejo, da na take dneve je bolje da se me izogibajo

...komentar [11]

Moj “atelje”  za danes sta to moji dve mizici v dnevni.. Kot vsako leto, sem spet jaz zadolžena za barvanje jajčk, za dekoracijo izložbe….  In ker med čakanjem, da se barva in lepilo posušita gledam TV, sem se zasidrala, kar sredi dnevene.. Velik uspeh bo, če ne bom zapackala svetlega tepiha in sedežne.. Če ne bom pa spet ribala

...komentar [3]