Na babji večer smo šle v gledališče in potem na en čveket.. In tema je med ostalim nanesla na bivše tipe.. Zanimivo, da se sigurno kakšen bivši, ki te je pustil, ali pa sta šla sporazumno narazen,al p sem jaz njega… spomne nate, takrat, ko si zasedena, srečna in vesela in se po ne vem kašnem čudu on zave, da pa mu s tabo niti ni bilo tako slabo, da si boljaša od vseh, ki so prihajale in odhajale za tabo in z raznimi pijačkami hoče zvedet čimveč o tebi, o novi ljubezni in se primerja z njim in ugotavlja, v čem je razlika… Mene recimo čst nič ne gane, če sem na nekoga dala križ, si zarad mene lahko pripravlja poroko leta, mu edin zaželim vso srečo, da bi si ga pa zaradi tega zaželela nazaj mi pa ne pade na pamet. Če je konec je konec, dokler sem bila mlajša, smo se kregali in pobotavali, in šli narazen in spet skupaj, in ni blo nikoli več isto, vsaj zame ne, tko da če ne moremo rešit problemov takoj, ali vsaj po dobrem premisleku ni nič.. pač taka sem.. Sej verjamem, da so tudi bejbe take, da si pač zaželijo enga nazaj, ko vidijo, da mu je začelo z neko drugo laufat.. a je pol tko da mamo najraje, da nam laufa, da je pa bivši, vseeno malo nesrečen? Mene v bistvu sploh ne briga, jaz za določene bivše, ki jih ne srečujem več, ne vem nič, nikoli nisem spraševala..Rabla sem svoj cajt da prebolim in pozabim, potem, pa če ni blo obojestranskega interesa za prijateljstvo, mi je blo pa tudi vseeno, grem naprej.. Nič ne sprašujem kje so in kaj delajo, če na kakega naletim, čisto brez problemov lahko spijemo drink, če ne pa tut prav.. Se mi zdi, da če sem razčistila s svojo preteklostjo, in sem vesela v sedanjosti, me bivši ne more več pretrest 
Zadnjič sem videla enga mojega bivšega po dolgem cajtu, in sva se pozdravila, kot dva znanca, kot da ni bilo nikoli nič.. S tem, da je on izjavil, da sem še vedno lepa (iz vljudnosti al kako to gre) jaz pa njemu nazaj nisem mogla isto rečt, ker mi pač več ni bil všeč.. Res očitno se mi je tok spremenil okus, da če bi mogla zdej samo po zunanjosti zbirat, njega sigurno nebi..
Mam pa frendico, ki je končno po dolgem cajtu spet zasedena, ker je več kot 4 leta prebolevala enga kretena, na sto načinov probala rešit to vezo, in ko se je zaradi svojega zadravja in živcev odločila, naredit rez si je on v roku dveh tednov že našu novo, po pol leta sta se poročila in čez pol leta je bejba zanosila..Valda je bil to ful šok za njo.. In v tem cajtu so se srečevali, in ta kreten se je še velikokrat naslajal na tem, vedno ji je govoru, da s takim težkim karakterjem ne bo našla nobenega..Kadar koli sta se srečala je mel kako pikro za pripomnit.. No in sedaj, ko je spet zasijala, in je bebec zvedu, jo non-stop išče, in ji naklada, da je ona ljubezen njegovega življenja, da jo ne more pozabit.. Ko mu je rekla, da nej gre k ženi in otrokom, je reku, da se je poroču iz obupa, da ženo sploh ne ljubi.. Upam da njegovi otroci nikoli ne zvejo, da so narejeni iz obupa, ker se je bedast fotr poroču, ker se je hotu ljubezni svojga lajfa maščevat.. Pismo ja eni pač niso za skupaj in konec, zakaj taki drastični prijemi, da si pol nesrečen ceu lajf.. Njen karakter ni kompatibilen z njegovim, mogoče pa je s kakim drugim.. Ne vem kak je njegov zakon, in če so doma srečni, vem edino, da sama se nebi nikoli poročila, če v to nebi bila 110 % prepričana, in če nebi bila sigurna, da sem preteklost pustila za sabo…
uh, bivši od frendice pa je pravi model … naj punca kakšen njegov sms pošlje njegovi ženi, da bo zadeva še bolj zanimiva …
Verjamem ti da se take in drugacne situacije pojavljajo pri velki vecini folka, kar je seveda zalostno in verjamem, da nikomur ni lahko ko vidi da veza ne pelje nikamor, ampak ne razumem ljudi, ki se trudijo in vlagajo svojo energijo, cas in samega sebe v nekaj za kar imajo obcutek da to ni to…..zacnejo dramatizirati, iskati razloge in opravicevati nekoga in nekaj namesto da bi enostavno bili iskreni do sebe in sebi naredili uslugo, ker nikoli niso krivi nobeni bivsi partnerji, krivi smo mi sami ker to sebi dovolimo, od tega vse fobije, vsi dvomi, kompleksi! Vsec mi je ko si rekla, ce ne gre, ne gre!!!!!! Konec!!!!!
Se podpisem pod teboj…
Ja, posestništvo je hudič. To velja za obe strani. Ko gre nekaj narazen, si mora človek pošteno izprašati vest. Saj ni samo ponos tisti, ki je doživel poraz na bojnem polju, je tudi izigrano zaupanje, ki je podlaga za to, da se nekaj skupaj začne. Nakladam, ampak ko človek to da skozi, je zrelejši. Pa čim manj takih “zrelostnih izpitov” želim.
HE HE HE, KUL…
Ja, lepo bi bilo prebrati celo zgodbo, če bi le bila napisana v slovenskem jeziku, tako pa…le polovično.
Evo, 10 pik zate! true. Res, če ne počistiš preteklosti za seboj in si v glavi razčistiš kaj hočeš in česa nočeš, ne moreš začenjati nečesa novega. Predvsem pa zdrav ego posameznika in zadovljnost s samim seboj je pomembna, saj si v nasprotnem primeru loh cel čas sam zdraviš komplekse in kot kuža panično lulaš po teritoriju, ki si ga že nekoč označil za svojega in ti ga je sedaj nek drug kužo prevzel. Ko razčistiš, razčistiš - gremo dalje (nikoli nazaj)!
lep dan ti želim mala
i.
Vsak, konec je začetek lepega !
Le zakaj toliko besed o “bivših”, če ti dejansko dol visi za njih?
jebat ga, jst sem ljubosumna in posesivna in priznam
Ponavad se konča za oba….samo, da včasih pač nekdo ne zna tega dobro izkoristit…če ni otrok si lahko samo srečen, ker imaš priložnost spoznat svojo novo princeso. Na svetu je ogromno prelepih žensk v katere se lahko z lahkoto zaljubiš in hkrati tudi tist trenutek pozabiš na svojo bivšo. Jaz se še vedno tej pa tej spomnim svojih eks deklet. Z vsako sem se lepo imel in tudi z vsemi ostal prijatelj. Lepi spomini naj za vedno ostanejo…
Sem včeraj spoznal neko lepo dekle iz USA…drugače je iz Taiwana…mi je full všeč in tudi jaz njej. Gremo malo čez lužo pogledat…in nikoli se ne ve ya kako dolgo:)
Caw
Ne se pritoževat nad mojo slovenščino…jo nažalost bolj redko uporabljam:)
Brez zamere: kaj si v kakšni dilemi in potrebuješ podporo širšega občinstva? Sicer ne vem, kako si naj tvojo objavo razlagam… Dejstvo je, da tople vode ne moreš več odkriti; jasno je tudi, da ko poči, poči. In največkrat so takrat žrtve. Osebno mi je kompliment, če mi bivša reče (pa naj bo to kompliment ali pa iskrena misel), da je težko dobiti boljšega. Vsekakor pa v tem ne vidim prošnje ala “rada bi bila s teboj”.
Nekoč je bila fraza “tujega nočemo, svojega ne damo” večplastna in je predstavljala vrednoto, danes se pa nanaša samo še na avto in denar, vse ostalo (tudi spomini!) so pa itak z blogi postali javna dobrina… na žalost.
pet: verjamem, da bi marsikatera to naredila, ker bi s tem dobila mogoče neko zadoščanje, ampak ona je bejba z visokimi moralnimi vrednotami, ki spoštuje držino tako svojo kot tujo, tako da nebi tega nikoli nardila…
je pa res da se zrelostni izpiti, delajo skozi izkušnje
gotan, če si prebral blog, bi ti moglo bit jasno zakaj.. po drugi strani, pa se marsikaterega bivšega kdaj spomnem, jaz nočem izbrisati preteklosti, tudi če je bila nevem kako slaba, ker ta moja preteklost me je velik naučila in zarad nje sem dozorela za določene stvari, mam pa še veliko za se naučit
momento, ne vem v čem je tvoja težava, večina je očitno razumela, pišem kot mi paše, slovnično pravilno pa pišem, kadar pač moram, drugače se pa izražam, tako kot če bi sedeli na kavi in debatirali,ker tako to doživljam, ne bom glumila Toporišiča če to nisem … če pa rabiš prevod, pa se bom mogoče potrudila zate
ex post, kateri del bloga ti ni jasen, da ti ga še enkrat razložim.. pa da ti razložim, kako jaz razumem blog, kar seveda ni nujno, da je pravilno.. zame je to spletni dnevnik, oziroma nekaj kamor zapišem svoja razmišljanja, dogodke, in podobno..blog se nanaša, kot je opisano v prvem stavku, na čvek med babami, prijateljicami, ki si vse povemo in zaupamo.. tema je pač zaradi enega dogodka, nanesla na te bivše, ker ima skor vsaka od nas kak tak primer, kot je opisan v blogu.. zdej, če ti iščeš kakšen globlji pomen v temu, si na krivi poti, če pa rabiš še kako pojasnilo, pa kar vprašaj
Ja se strinjam, bivši je bivši. Z večino bi lahko mirno sedla in kakšno rekla-na splošno pa me niti ne zanimajo kaj preveč. So se stvar tako spremenila, da ne bi vedela kaj govoriti. Razen mogoče z nekaterimi bivšimi s katerimi sem ostala v prijateljskih odnosih. Iskrice se pa ne vrenjo nikoli.
bivši so zgodovina…navlaka lepih in slabih spominov. Eni res ne znajo pustiti za seboj, kar je za pustiti za seboj. Eni se vračajo k preminulim ljubeznim, poznam pa tudi tako, ki po več kot 20 letih prekinitve bivšega ne pogleda (če so nakazila redna, tudi naslednjega bivšega ne pogleda, sedanjemu pa ne zavidam)..
hehe ja takih “pijavk” je pa že kar nekaj zadne cajte
Ejla. Razmisljas pravilno in dobro. Tudi sam sem bil podobnega mnenja - in sem delno tudi se danes, dokler nisem naletel na njo. Bil v dolgoletni vezi, pol nacrtov…sprva sem mislil, da ni resna in je vse samo morda preblisk pri njej…ej celo leto se je “dokazovala” in me prepricala, da sem se ji prepustil…potem je vse skupaj bilo kot v pravljici se kaksno leto….potem je ugotovila, da tako ne more ziveti…priznam prebolevam se zdaj…navezal sem se nanjo…lajf gre dalje vsekakor…ampak ko pomislim nanjo….ne morem ostati ravnodusen in kot, da nic ni bilo….se manj pa sam sebe prepricevati, da ni bilo nic….ne vlecem stare sare za sabo ampak kaj takega bom verjetno tezko se kdaj koli dozivel…bila sva enkratna in popolna…vse drugo bo-je nepopolna replika naju.
sej verjamem, določene zadeve se pač ne morejo tako na izi pozabit, mogoče tudi zato, ker se ti lahko recimo zdi, da nista vsega še izkusila, al pa glih zato, da se neki tako izjemnega mora končat.. ne vem kaj me v lajfu čaka, ampak vem pa da se določene zadeve zelo težje prebolijo kot duge.. pri meni osebno je bistvenega pomena, kok sem se dala v to in koliko sem verjela.. sej veš kako to gre, večja pričakovanja, večja razočaranja, in enostavno si kdaj ne morem pomagat, da nebi imela pričakovanj.. čustva ne moremo nadzorovat in jih odmerjat kakor nam paše, ker potem to nebi bilo to…
Jest ne vem, zakaj bi se moral razit skregani. Okej, v trenutkih besa se pove in naredi marsikaj, kar pa ne izniči vseh skupnih točk in vseh čudovitih trenutkov, ki sta jih preživela skupaj. Mislim, da po razhodu velja samo še to.
V vsakem odnosu je treba odpuščati, ker drugače bi se lahko samo pobili med sabo. In fajn je, če veš, da imaš nekje nekega bivšo (bivšega), ki si o tebi misli dobro. Mislim, da je to vredno več od vsake naslade, ki jo dobiš ob maščevanju.
Sicer pa sem v dobrih odnosih s praktično vsemi bivšimi, nekatere so celo moje zelo dobre prijateljice.
[...] Za to pisanje o bivših sta bila dva povoda. Najprej je o tem pisala Jessy potem pa je prišel rojstni dan mojega bivšega tipa. Tistega s katerim sva bila skup tri leta. Naredil sem si totalno sramoto… zajebal datum. Kar je skoraj tako velik škandal kot če se ti Merkatorjeva vrečka strga in sesuje sredi Cankarjevega nabrežja. Zgodilo se je to, da sem zamešal dan ko sva pred cirka petimi leti začela in njegov rojstni dan. 8. april, 18. april… ampak je dobro sprejel. Sicer še v najinem post-razmernem odnosu nisva tako daleč, da bi se iz tega hecala in si za datum obletnice čestitala. V bistvu še vedno pretty much ne govoriva. Ampak verjetno bova. Enkrat pač. Nisva se razšla v najboljših odnosih. Zelo melodramatično. [...]