Včeraj  smo se odpravili na izlet v Miramare. Ogledali smo si grad in njegove vrtove. Zgodovina pravi, da je ta grad, dal zgradit nadvojvoda Maksimilijan Habsburški leta 1856-1860. Prvotno kot poletno rezidenco. V ta grad se je preselil  s svojo ženo Šarloto Belgijsko, ki je bila edinka prvega belgijskega kralja Leopolda in vnukinja francoskega kralja Ludvika. Maksimilijan je bi med ostalim tudi imperator Mehike, tam se je ”navezal” na rdečo barvo in na zlato, kar se da opazit tudi na gradu. Legenda pravi, da je postal zelo pohlepen in obseden z zlatom. In ko se je bližal konec njegovi vladavini v Mehiki, si je hotel nagrabit čim več zlata, da bi ga prepeljal domov. Takrat so ga ujeli in po eni legendi naj bi bil ustreljen, po drugi legendi, naj bi ga za kazen njegovemu pohlepu na zlato,zalili z le tem.. Po njegovi smrti  je Šarlota počasi izgubila razum in se je ves čas zapirala v sobane sploh ni hodila ven, niti v svoj ljubljeni park, v katerem poleg manjšega labirinta, najdemo številne eksotične rastline, ki jih je Maksimilijan pripeljal s svojih številnih potovanj, po eksotičnih krajih.. V drugem nadstropju, je celo en del urejen v orientalskem stilu, kjer so se zadrževali kadilci. Ker se Šarlotino stanje ni izboljšalo, so jo njeni sorodniki odpeljali nazaj v Belgijo, kjer je ostala zaprta na dvoru, do svoje smrti leta 1927. Za oba se govori, da sta bila bolano ambiciozna, in da je Šarlota zelo veliko sodelovala v Maksimilijanovem vladanju, mnogi zgodovinarji celo trdijo, da je za marsikatero napako, in za propad v Mehiki kriva prav Šarlota, oziroma Max, ki jo je poslušal.  Nista imela potomcev, v določenih zapisih, pa piše da naj bi imel Max številne ljubice v Mehiki, in da je zelo verjetno, da je pustil tudi kakega naslednika. Po določenih legendah, pa naj bi tudi Šarlota rodila nezakonskega sina Maxima Weyganda velikega francoskega generala,kasneje naj bi se govorilo, da je bil to sin njenega brata Leopolda II, a nič od tega ni potrjeno.

No to je v kratkem zgodba iz Miramara, sva pa  s prijateljico komentirale, med sprehodom po sobanah, da bi bilo zanimivo, če bi zidovi lahko kaj povedali.. Mogoče bi se resnična zgodba krepko razlikovala ;) Fantje so nas hecali, da imamo preveč domišljije :) In res moja domišljija nima meja, zamišljala sem si, kako so živeli v tistem cajtu,  navdušena sem bila tudi nad enimi skritimi vrati, ki so bila verjetno vhod nek skrivni prehod. Ne znam vam opisat tega vonja, ki se je razprostiral naokrog, neka mešanica zelo starega in veliko praha :) Navdušena sem bila tudi nad krasno knjižnico, z goro starih knjig, ki so še vedno zložene tako, kot sta jih pustila Šarlota in Max, celo duca d’ Aosta, ki je nekaj let kasneje (1930 – 1937)  tam prebival jih ni premikal. Najbolj me je pa prevzelo to, da je grad tako obrnjen, da so skoraj vse sobe na sončni strani, prebrala sem na vhodu, da je sam Max sodeloval pri izgradnji oziroma izdelavi načrta, in da si je želel veliko sonca.   Grad je vreden ogleda, ki je mogoče malo drugačen od drugih, ker se ne ”hvali” z ogromnimi sobanami, temveč je vse manjše  in bolj prisrčno v primerjavi s kakim drugim habsburškim dvorcem po Evropi.

Vhod na rezidenco in stara stražarnica… Prav predstavljam si kako so se tu peljali s kočijami, razna velika imena takratnih monarhij :)

  • Share/Bookmark

...komentar [13]

 

13 komentarjev





  1. Vremenarka pravi:

    Ti si čist divja.:))))

  2. Vremenarka pravi:

    Mislim, da je tut zate prišel čas (pomežik:)

  3. Jazzy Jazzy pravi:

    Hahaha ;) A čas da si zgradim grad, in oblečem obleko iz svile in brokata :)

  4. IGI pravi:

    Tvoj blog je vedno bolj zanimiv :) Zelo lepo si opisala. Je pa zanimivo to, da imamo take stvari skoraj pod nosom (vsaj mi primorci) in si jih ne ogledamo. Jaz recimo še nisem bil tam, grem pa vsak drugi teden v shopping v TS.

  5. had had pravi:

    tudi mene je povsem prevzel ta grad.. evo notranjost gradu miramare :) jaz sem fotkal notri

  6. Jazzy Jazzy pravi:

    jaz nisem fotkala notri, ker mi je na vratih bejba rekla da ne smemo, pa nisem hotla, da bi me pol kdo preganjal z komentarji, “da se slovenci ne znamo obnašat) sem pa dala kamero v torbico in vse posnela, in se prav dobro vidi :)

  7. Jazzy Jazzy pravi:

    Igi sram te bodi, če pelješ bejbo vsak drugi vikend v šoping, jo pelji potem še na romantičen izlet do miramara, že sprehajanje tik ob morju okoli gradu ima svoj čar, brez da greš not, da ne govorimo o skrivnih kotičkih med vsiokimi drevesi… :)

  8. Jazzy Jazzy pravi:

    aja pa zanimivost mi je bila “obsedenost” z ananasi, vsepovsod najdeš ananase, v svilenih tapetah, na stopu, vrezbarjenega na vratih, na kjukah.. res sami ananasi :)

  9. šuši šuši pravi:

    kul, meni so gradovi ravno zato fajn, ker se moja domišljija še bolj razpase tam :D

  10. Jazzy Jazzy pravi:

    sej sem v enem blogu pisala, da sem hotla bit princeska, in ko si ogledujem te gradove, me verjetno še malo vleče na otroške sanje :)

  11. mika pravi:

    Izčrpno poročilo, in kot vedno krasne slikice, me kar prime, da bi se tja odpeljal. Bravo Jessy včsih me prav navdušuješ s tvojimi blogi ;)

  12. Rok pravi:

    Zanimiv opis in lušne slikce, pa očitno ste imeli lepo vreme?

  13. Jazzy Jazzy pravi:

    mika, ti se kar odpelji ne bo ti žal..

    rok; vreme je blo res mega, niti mrzlo niti pretoplo, pravo za izlet ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !