Kako naj to razložim? Namreč, verjetno zaradi moje živhne narave, neprestano nekaj obračam v stanovanju. Do tu je vse ok.. Stvar se zakomplicira, ker se mi očitno glede na razpoloženje, menja tudi okus. Včasih bi imela recimo postelnino na rožice, in po stenah živahne slike s pisanimi okvirčki, spet naslednjič, čisto enostaven prekrivač in bolj umirejeno sceno okoli.. Isto pri pohištvu, mam ene par kosov starega pohištva, ki sem ga dobila od babice, a pohištvo v mojem stanovanju je pa bolj enostavno, takšno je pač že bilo not ob vselitvi. Na začetku, sem kar lepo skombinirala, malo starega in novega, z detaljčki a kaj, ko se čez en mesec spet naveličam in spet vse obrnem.. Ker pa stanovanje ni veliko, moram pazit, da ne bo prenatrpano. Včasih grem sama sebi na živce, na eno komodo v dnevni postavim pisano zanimivo vazico, čez dva dni jo umaknem in na isto mesto postavim, čisto enostavno prozorno minimalistično vazico. Isto v kuhinji, včasih imamo na mizi starinski zvezen babičin prt, za katerega poznavalke pravijo, da je “zlata” vreden, ker je to nek poseben vzorec, ki ga še redko kdo zna skvačkat, spet drugič je miza v nulo zglancana in na njej nič…. Mami pravi, da me bo to mixanje med stili, držalo še neki cajta, dokler se ne vselim v svoje stanovanje, ki ga bom počasi opremljala in kupovala po svoje, v kombinaciji s temi kosi pohištva, od katerih se nočem ločit.. Mogoče, je res to kar mami pravi, a jaz sem že od mejhnega vedno vse obračala 
Pomoje bo moje stanovanje, neki v stilu modernega s pridihom starinskih detaljčkov, ki pa ne bodo prevladovali.. No v pričakovanju novega navdiha,za reorganizacijo, listam razne revije kot so moj dom in podobne.. Zanimivo pa je, ko mojima fantoma zasukam kako njihovo omarico, in pol poslušam komentarje, a ni ta omara bla prej na drugi strani, do takrat pa sprememb sploh ne opazijo.. Zdi se jim neki drugače, a ne vejo kaj 
14.05.2007 ob 18:05
Hmm, jaz pa nimam teh problemov. Ker nimam česa kombinirat in spreminjat. Tak kot je, je. In bolj kot ne, vse prazno…
14.05.2007 ob 18:23
A ti pridem jaz preuredit, ti nimaš pojma česa sem zmožna, še iz starega stola, ki je za na odpad nardim čuda
14.05.2007 ob 18:40
Heh, jst bi tut cudn gledu ce bi blo enkrat tko, drugic tko v sobi. Ko se navadis na en stil se pac navadis. Te pa razumem;))
14.05.2007 ob 18:48
ja moški to drugače gledate..imam pa srečo, da mi ne težita
dokler sta tv in DVD na istem mestu je vse ok 
14.05.2007 ob 19:15
jst bi tud skos preurejala … zdej mam dneve, ko bi rada čist zamenjala kopalnico … šefe se kr za glavo drži, tolk idej mam
14.05.2007 ob 19:33
reč šefetu, da ga frišn čist razume..in sočustvuje z njim…
jaz domov privlečem al nou luster, al neke police, un “revež” pa ko me že na vratih vidi, miga z glavo “spet bom mogu delat” 
15.05.2007 ob 07:00
ja … moj je glih zadnjič ‘mogu’ namontirat eno tablo v hodnik … pa je upal, da bo šlo hitr in jo je hotel samo nalepit … pa je čez dve uri dol padla (in je zaropotalo in se je Sadie ustrašla) in potem je le mogu svoj sport Billy kufer vzet iz ta zgornje police in jo s šraufi namontirat …
15.05.2007 ob 11:28
ja sej to je, frišn bi tut moje “neumnosti” na hitro montiral, če je pa treba kej druzga, tehničnega naštimat, pa iz tega dela celo vedo, in pol moram jaz tri ure pospravljat..
15.05.2007 ob 13:51
hehe…to bi jaz tudi non stop delala, če bi se tu sploh dalo kaj premaknit. Iz varnostnih razlogov pa vse pustim kot je. Nevarno je že posteljo preoblečt, ker se bojim, da bo razpadla :S No, ko bom pa lahko bo pa tudi vse živo in neživo nastradalo
to smo babe zgleda 
15.05.2007 ob 16:32
ja in tipi včasih tega ne štekajo
moj zmer pravi, zakaj spreminjat, če je že tako uredu, jaz pa pravim, da je vedno lahko bolje in da spremembe popestrijo lajf, vsaj mojga no 
1.06.2007 ob 20:05
[...] kot polž slinavec, a vseeno važno, da sem sama prišla do tega :) Kot sem že zadnjič omenjala, mojo dilemo med stili in da moram stalno nekaj spreminjat in preurejat, se bom občasno poigrala tudi z mojim blogom.. [...]
2.08.2007 ob 19:09
[...] preurejala doma in na blogu Kaj čem, ne morem iz svoje kože. Sej tudi to me bo držalo kak dan, pa bom spet [...]