Včeraj smo se odpravili na izlet v Rovinj.. Vreme je bilo neko čudno, kislo, a smo upali, da ne bo deževalo.. Po kratkem sprehodu po rivi, se odločimo, da si gremo ogledat katedralo SV.Evfemije.. Ura je bila nekje okrog 17ih in so nas spustili, da si gremo kot zadnji gosti, ogledat turn.. Stopnice so bile kar malo strašljive, bolj kot sama višina.. A vseeno se pogumno odpravimo gor… Skozi oknčka turna je bilo začutit malo prepiha in kako kapljico dežja.. A mi se nismo dali motit, morali smo pridet do vrha in pika… In tako korak po korak, dospemo do vrha. Eden po eden začnemo stopati skozi odprtino, glih ko se je začelo največje neurje. Veter je tako pihal, da mi je z glave odneslo očala in kapo, in sem se po kolenih plazila, da sem jih ujela tik ob ograji, malo je manjkalo, da bi mi očala zletela dol s turna. Še dobro da nisem bila v kiklci, sigurno bi ostala brez gat 
Fotkič sem si zavezela okrog roke in se skrivala za stebrom, da bi kaj poslikala Vse slike so malo zmajane, če sem se obrnila v levo je tok pihalo, da nisem mogla dihat. Moja frendica pa je hitro zginla nazaj v luknjo, ker je tako lahka, da jo je skoraj dvignilo v zrak.. Naš je snemal s kamero in ko smo sinoči gledali posnetek,je vse kar grozljivo zgledalo. Varjanta sodni dan… :) Obrazki so se nam tresli, kot, če bi se vrgli s padalom..
S turna je blo videt tako grde temne oblake, sem mela filing, kot da me bojo zgrabili in odnesli sabo… Kar je blo pa še najhuje, od močnega vetra so se od starih sten trgali mičkeni koščki kamenja in so padali po nas kot toča.. Najtežje je pa bilo it dol, po tistih groznih stopnicah, kjer se je med deskami videlo v globino, in če malo ne paziš, hitro obstaneš vmes. Veter se je vrtel po stolpu, kamenčki so padali, in ko smo končno vstopili nazaj v cerkev,sem se počutila res ful varno, pa čeprav je bla cerkev temna in je bila samo nad oltarjem prižgana lučka. Cel podvig je biil tudi spust v mesto.. Po mokrih gladkih kamnitih ulicah smo bolj drseli, kot hodili… Ko sem si danes še enkrat ogledala vse te posnetke, zgleda res smešno.. (če sediš doma v fotelju)
Še ene par slikic…
“Benetke style”
detaljček…
“hiša strahov”
grozljive stopnice…
“tagrdi oblaki, ki so me hotli vzet sabo :)”
pogled iza stebra
“kamnita toča”
“drsališče”
še en detaljček…
in še prometni znak, ki ti da mislit….
Jaz mam pa strah pred višino, nebi šel gor po teh lesenih stopnicah niti v najlepšem vremenu!
Baba zmešana
A si ti eno malo avanturistična bejba
Malo adrenalina pa ne škodi, sej sem mela mojga mačota, ki je budno pazil name
Upam, da ne bo na stara leta reku: “Zakaj nisem pustil, da te takrat v Rovinju odpihne” 
Tut jst bi šel do konca)))
itak, do konca al pa nič
HE HE, čisto tebi podobno
Mali poprček, ki se ničesar ne boji, razen…. 
Samo prometni znak pa da res mislit. Včasih smo ljudje zelo sebični in nepremišljeni, še posebaj, če se te zadeve nas sploh ne tičejo!!! V Sloveniji bi tudi rabili nekaj takega.
ah, ko si napisala “avantura”, sem mislil na kaj drugega kot pa igranje Indiane Jonesa
nimam “jajc” za tisto drugo napisat
jaz sem bla bolj ketuomen
Zanimiv izlet. Je pa nekaj kar me veseli. In to je, da niste meli sončnega in vročega vremena, ker drugače bi vam ga zavidal:D
hehehe, sej kak blog nižje je bil tut izlet po sončku, poglej in se pogrej