poje Andrej Šifrer.. In res je tako. Skozi leta se naša družba spreminja. Odraščamo, se poročajo, rojevajo, ločujejo, razhajajo… Letimo za zaslužkom in karijerami in včasih pozabljamo na prijatelje. (čvekanje po telefonu, pošiljanje mejlov in raznih verižnh pisem, s katerim nekomu sporočaš, da misliš na njega, ne štejem pod kvalitetno druženje) Skozi leta se menjajo partnerji a tastalni vedno ostajamo.. Dali smo čez dobro in slabo, veselje in žalost.. V vsem tem hitrem tempu pa so trenutki, ko se vse ustavi, kot so recimo rojstni dnevi.. Ki so zadnja leta daleč od norih žurk z veliko alkohola,veliko folka znanega in manj znanega z glasno muziko in plesanjem po mizah..
Zadnji rojstni dnevi minevajo v družbi res najbližjih in najbolj pomembnih, ki so zaradi tega še bolj pristni in sporščeni. Kjer smo vsi to kar smo.. Kjer si povemo vse in ostane vse med nami. In tak je bil današnji rojstni dan naše N, ki nas je povabila v Novo vas, na kmečki turizem v eno simpatično oštarijo, kjer smo guštirali na “podstrešju” stare istrske hiše z veliko šare
V spodnjem prostoru pri šanku pa so nonoti igrali briškolo, pili bevando in večina se jih ni zmenila za nov protikadilski zakon
V granaju smo se pa mi razvajali ob odlični domači hrani.. Vsaki dan imajo nekaj jedi, jedilni list pri njih ne obstaja in dobiš kar imajo
Tu pri Orjani ni heca.. dobiš kar je šef skuhal tisti dan in si ne smeš zmišljevat..

Naročene smo imeli rezance s tartufi, a ker danes niso nič “nabrali” smo se mogli zadovoljit z rezanci s škampi
Sicer je bilo potem meso na sporedu a kot sem že omenila pri Orjani ni prigovarjanja

Sledila je govedina pod kampano s krompirjem..

In na koncu kroštole… Vse skupaj smo zalili z odličnim domačim refoškom. Ker nisem navajena alkohola sem hitro imela rdeča lička.

Družbo pa nam je delal en stari tovariš…

Kot se za podstrešje spodobi, se najde vsega.. Nonice nikoli nič ne vržejo, vse spravijo.. Nikoli ne veš kakšni časi pridejo in kdaj se lahko spet kaj uporabi




Brez pisanih buč v tem času ne gre…

To, da je Orjana posebna ženska se vidi tudi po stvareh katere zbira

Da pa ne bomo izpadle kot ene penzionerke, ki hodijo samo na umirjene večerje, bomo v sredo nadoknadile zamujene plesne večere.. V družbi samih bab gremo na babji večer.. To bo še zanimivo.. Ko se spustimo s ketne
Na noč čarovnic ne moremo bit doma.. Sej če bo kje kaka grmada, bojo našo rdečelaso S. prvo pobrali.. ![]()






Še najbolj mi je všeč slika tovariša Tita
Pa da vidiš kako nam je gledal “pod vilce”
Tazadnja je tut huda…
uuuu, ku fajn.
Hehe
Ko smo šli dol po stopnicah, sem edina jaz od bab pogruntala ka je ta reč.. Pa sem rekla.. “lejte tega velikana” Pa vse v en glas” ma neeee to je neki druzga..” Dokler ni stopila Orjana do nas in rekla “Prav vidite je, kar naj ga slavjenka objame, da ne bo sameval na sliki” 
akvarij, je blo fajn ja … pa slastno tudi
A ste z Brozom pokadili kako cigaro?
A je kako od bejb primu za joško? 
Hehehe
Je kar prav, da ničesar ne zavržemo. Spomini nam dostikrat olajšajo naš vsak dan. Prijetno okolje za stare prijatelje.
lih pred kratkim so mel 4je frendi zurko za 18
spet sreču ene frende k se poj spet ne vidmo pov leta…treba bo neki nardit glede tega !!!
Uživačica gurmanska
Malo se pa moram razvajat.. Ne morem skoz samo delat
A to je tam pri gasilskem domu?
Jep
osterija je pa res fletna, vsaj ni nic nacickanega
in se ne zmisljujes kaj bos jedel, kar majo, to dobis, nisem vedela, da to se obstaja…in ja dobra druzba je vec kot odlicen balzam, ki prezene vse skrbi
v bistvu je načičkana ampak v stilu.. nova vas je pač vas in je še vse kot v starih časih.. oštarija je pa tipična ištrijanska, vse je domače, prideš prvič in se obnašajo vsi, kot da si tam že doma.. že na vratih ti ponudijo enga takratkega, da rukneš
Ali bi lahko dobila tel.številko od oštarije??
bom frendico, ki nas je povabila vprašala, pa ti sporočim..
Okrepčevalnica Nova Vas 041-284-030
Thanks.
malenkost
Nekaj primorskega -to je ta pravo. Še tako naprej in zivela Primorska!
pri meni se vedno najde nekaj primorskega
na svoj blog bom dal Primorski izlet.
lp