Dnevnik v koraku s časom…

Ker sem imela včeraj mao več časa za izvenslužbene dejavnosti, sem se odličila za obisk frizerja. Da mi samo malo postriže špice. Vstopim v salon in ne morem verjet.. Polno kot za 8.mareca al pa silvestrovo.. Vse 4 frizerke + gazdarca delajo.. Na obeh kavčih še po 3 stranke v čakalni vrsti… Ena stranka napol narejena stoji pri oknu in s tisto folijo za pramena na glavi, gleda ven. Druga je pod haubo, tretja spet s turbanom na glavi, čaka svojo hčerko, ki je že pod škarjami. Ker sem večino v salonu poznala, sem v hecu vprašala, če danes strižejo zastonj.. Pa so skor vse v en glas odgovorile “ma neee, v četrtek je praznik, je treba na britof it” halooo? Jedva sem se zadržala, da nisem rekla “jaz sem pa mislila, da se za noč čarovnic urejate” A zdej če nimaš svežih pramenov, nove trajne in natapirane frizure nisi primerna za na britof. Zakaj je to nastal tak pomp in parada. Samo še fotografe in rdeč tepih postavijo na vhodu na pokopališče pa je vse pripravljeno za “gala dogodek”… Sama se na najbliižje, ki jih ni med nami spomnem večkrat na leto, ker če se ne bi, se ne rabim niti za prvi november. Vse kar mamo smo skomercializirali. Če ne moreš čez leto it počistit grob in populit tisti plevel, potem ne rabiš tega počet glih na prvi november v novi bundi in z novimi prameni. Ker je to pač moderno. Najbolj smešno mi je pa to, da bomo danes zvečer prižigali svečke v buče in jih obešali po balkonih in “klicali” čarovnice. Jutri pa še svečke na britof. Da ne omenjam kaj vse eni nosijo na pokopališče.. Vence in ikebane enormnih velikosti, da ja vsi vidijo. Sama se odličam za manjše zadeve vedno, neglde na to če ima sosednji grob večje, ker recimo moaja babica ki je bila skormna gospa tega kičeraja in razmetavanja denarja nebi želela. Dejmo raje med letom malo večkrat obsikat tiste, ki jih ni več med nami in jih pogrešamo.