Kadar se v nekoga razočaramo, si mislimo o njemu najslabše….
To je mogoče napaka.. Mogoče smo si sami krivi, ker smo tej osebi pripisali lastnosti, katerih nima. Pripisali smo ji dobre lastnosti, katere bi si mi želeli, da jih ima.. Delovali smo v prepričanju, da ima ta oseba iste dobre lastnosti, ki jih imamo sami, tiste katere najbolj cenimo… Iskrenost, lojalnost, odgovornost…. Zato pa toliko bolj butneš ob tla, ker si težko predstavljaš, da ti nekdo ki si ga cenil, naredi nekaj, kar jaz sama ne bi naredila nobenemu niti v najgrših sanjah…

Ja, vsaka šola nekaj stane, bolje da se zgodi prej, kot prepozno… In včasih je dobro poslušat tudi govorice.. Kjer je dim je tudi ogenj…

Sama sebi modrujem v upanju da grem čimmanjkrat na led…

  • Share/Bookmark

...komentar [4]

 

4 komentarjev





  1. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Uf, mene je na tak način izdal najboljši prijatelj. Od takrat dalje ne zaupam nikomur razen svoji Tini. Ali kot je rekel Ice T :”Myself, that’s who I trust.

  2. Jazzy pravi:

    jaz sem pa tak človek, da velikokrat štartam na zaupanje… nočem takoj ljudi okarakterizirat in se mogoče zmotit.. hočem vedno dat šanso.. zato pa je več možnosti, da se razočaram… ;) ampak kaj čem, jaz vedno hočem v ljudeh videt dobro… sej z leti postajam bolj previdna ampak, ker sama ne znam bit slaba in žleht, potem težko to pripišem drugim… dokler ne nadrsam :D

  3. sadie007 sadie007 pravi:

    jst v štartu vsakemu zaupam (in dam priložnost) … potem je pa na njem, da zaupanje obdrži (al pa zajebe) …

    đezi … upam, da si ok :)

  4. Jazzy pravi:

    vse je ok… ;) to so pač življenske stvari, od katerih se marsikaj naučimo.. i’m a big girl ane :) ))))))

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !