Škampi na buzaro… nadaljevanje od včeraj… :D

Škampe, če so zmrznjeni malo odtalimo. Med tem pa olupimo paradižnik in ga narežemo na majhne koščke, potem nasekljamo malo česna in malo petršiljčka.

paradižnik

škampi

Potrebujemo še olivno olje, belo vino, poper, sol ter krušne drobtine. Ker sem tokrat delala omako buzara na rdeče, sem dolila še malo paradižnikove omake tiste iz steklenice brez konzervansov.

dodatki

Najperj na olivnem olju prepražimo česen in ga malo zalijemo z vodo, da zmehča. Nato dodamo petršilj in hitro za tem tudi nasekljan paradižnik. Vse skupaj pražimo kako minutko.

..

Na vrh položimo škampe. Če so zmrznjeni ni potrebe dolivat vode, vsaj na začetku ne, ker pri odtajanju v ponvi spustijo kar dosti vode. Posolimo, popopramo, zalijemo malo belega vina, olivnega olja in paradižnikov sok. Počasi zmešamo, ter pokrijemo da se kuha. Pozorni moramo bit, da se škampi ne prekuhajo oz. razkuhajo.

ćć

Nekateri drobtine vržejo kar na škampe, kar sem tudi sama delala. Me je pa vedno zmotilo, da grejo drobtinice not v škampe in mi potem kvarijo okus samega škampa. Zato jaz škampe poberem ven iz omake, šele nato dodam krušne drobtine v samo omako. Kuham še nekaj časa, da se sestavine vežejo. Če se mi zdi da je premalo omake, dodam še enkrat vse sestavine kot na začetku. Ko je kuhano prelijem omako čez škampe.

pop

Isto to omako lahko uporabljate za rižote ali testenine.

Dober tek. Mi smo polizali vse. ;)

papa

  • Share/Bookmark

...komentar [13]


Ko Jazzy kuha za prijatelje.. ;)

Sipa v solati in jadranski škampi na buzaro (v drugem delu)..

Sipe najperj očistimo in skuhamo v malo soljeni vodi, nekateri dodajo v vodo tudi malo limoninega soka. Osebno raje dam limono na koncu. Oziroma narežem rezine, da si vsak stisne po želji. Kuhajo se približno eno uro. Odvisno koliko so velike in trde.

sipe

Ohlajene sipe zrežemo na koščke, dodamo sesekljan česen, priporočam, da ga ne stiskate s tisto prešo, ampak raje na drobno nasekljate z nožem, da ohrani okus in sok. Prav tako nasekljamo šopek svežega petršilja.

česen

Dodamo sol, poper, olivno olje, belo vino in limonin sok.

dodatki

Vse skupaj dobro zmešamo, ter pustimo,da odleži kako uro v hladilniku. Sama ponavadi na krožnik položim tudi rukolo, ki sem jo pred tem malo solila in zalila z olivnim oljem, ter sipe položim na rukolo. (tokrat nisem imela rukole).. :(

pp

Po določenih receptih se v sipo lahko zmeša motovilec al rukola. Po želji.

Dober tek.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Čvek med babami vedno prinese dež, pravijo.. No čvek med babami je nam prinesel sonce.. Hvala bogu… Babji večeri so vedno malo »odrešilni« saj si povemo marsikaj, kar držimo v sebi. Nekaj kar nas tišči, nekaj kar moramo izpljuniti, da bi lahko zadihali. In ta večer je prinesel kar nekaj izpovedi. Različnih ampak življenskih . Seveda je precejšnji del večera potekala debata o moških.

macho

Saj ne vem, če moški ko gredo na »pir« ali dva toliko debatirajo o babah, ozirom, če debatirajo na tak način. Zdaj bodo vsi rekli, da ne in da se pogovarjajo o avtomobilih, fuzbalu in hribih, pa katero bi »položili« tu pa tam.. No ženske, gremo bolj v detajle. Ženske vas olupimo do kosti. :D Sama sem jih »pošimfala« kar enih par, tudi svoje :D
Priznam neusmiljeno in namerno sem izpostavila vse slabe lastnosti. Ker se je zato druga od nas počutila bolje, ko je ugotovila, da pa ni samo njen tak pa tak.. Smešno kako včasih, ne znamo bit racionalni, ko se gre za naš lasten primer. Kako se nam naše zdi najhujše in kako se nam zdi, da je pri vseh drugih super. Seveda sem se lotila tudi sebe in svojih slabih lastnosti in svojih grehov. Prav odrešilno se počutim. Nisem zato nič boljša in nič slabša ampak je pa fajn, ko odpreš ventil.

bakice

Ob kozarčku rdečega ali dveh se jeziki še bolj odvežejo, lička postanejo rdeča in zgodbe se vrstijo ena za drugo..
babka

Še veliko takih večerov si želim in je prav, da niso pogosti in da se zgodijo občasno, ker so zato toliko bolj intenzivni in sočni… ;)

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


… te domače rožice, me spravljajo v dobro voljo… me spominjajo na babičin vrt, na otroštvo, na pomlad veselje in razigranost…

rožica

  • Share/Bookmark

...komentar [9]


Včerajšnji večer je bil fenomenlalno nostalgičen.. Pred blokom sem srečala sošolko iz osnovne šole in se z njo dobro zaklepetala. Prav med debato o tem , kako smo se “razpršili” vsepovsod po svetu, nas je z druge strani ceste zagledala druga sošolka in se nama pridružila v klepetanju. Naše hihitanje je bilo verjetno tako glasno, da je z balkona sosednjega bloka pokukala mama bivšega sošolca in ga poslala dol na naš reunion :) ) po naključju je bil zmenjen še z enim našim starim znancem, ki pa ni bil soošolec ampak paralelka… Ravno v njega smo bile v tistih časih vse potiho zaljubljene .. :oops: Tako se nas je 5 vsedlo na pločnik, kot v starih časih in debate so se vrstile kar same od sebe in toliko tega smo si imeli za povedat.. Spomnila sem se, da dve ulici naprej stanuje še ena sošolka, ki se je prav pred kratkim vrnila s študija iz tujine. Še njo smo poklicali, da pride sedet na pločnik z nami. Z veseljem je sprejela povabilo ter se v 15ih minutah prikazala z domačim jabolčnim štrudlom in veliko flašo v katero je namešala bambus. Ker so fantje hitro ugotovili, da so v manjšini in da smo prave “hijene” so poklicali okrepitev še dveh fantin iz naše generacije, ki tudi živijo v bližini. Pločnik pred blokom se je polnil in vsak od nas je na kako minutko zginil v svoj blok in dol privlekel kaj za pit in prigriznit. Ena je celo morala skočit podojit svojega 3 mesece starega sinčka, ki ga je čuval očka med tem ko je ona z nami “glumila” petnajstletnico :) Ker pa je Lucija majhno mestece se je ustavil še kak znanec in posedel z nami tako, da nas je v enem trenutku bilo kar 13. Kot najstniki v tistih časih, ko je bilo pravo doživetje, ko smo se po napisanih domačih nalogah dobijali na ploščadi. Kjer so se pletala prijateljstva, ljubezni in močne vezi. Prav fino je bilo obujat spomine in marsikdo od nas je zardel ob pripovedovanju raznih anekdot, o prvih ljubeznih, skritih poljubčkih na končnih izletih o držanju za rokice…  O kreganjih in klanih, ki so se menjavali skozi leta. O uspehih in neuspehih in o tem, kako smo kljub vesmu še vedno navazani na naš kraj, ki ga tako radi šimfmo, a se vseeno najraje vračamo. Naš mali reunion nas je spomnil na vsa iskrena prijateljstva, ki so se spletla v tistih letih, ko nismo še tako hrepeneli po karierah, denarju in uspehu. O “špricanjih” pouka, o nadimkih, ki so se nekaterim obdržali o “tovarišicah” in o tem kako smo se spremenili skozi čas. Spomnili smo se tudi nekaterih naših, ki jih ni več med nami iz takšnih in drugačnih razlogov. Res lep večer, ki se verjetno ne bi zgodil če bi se hoteli zmenit, saj smo se večkrta menili, pa je vedno vse splavalo po vodi. Včeraj se je vse zgodilo spontano, brez pričakovanj, pod milim nebom, ko je pihal rahel vetrič.. Poslovili smo se, preden bi nas kak sosed z balkona  polil z mrzlo vodo, ker zaradi našega smeha ne bi mogel spat, pa čeprav se nobenemu ni šlo domov. Ampak poslovit se je treba, ko je najlepše… Zato, da nam ostane želja, da se še kdaj dobimo. Ker nam razni MSNji, e-maili in vsa ta tehnologija ne morejo pričarat tega srečanja  LIVE… Pospravili smo za sabo in se z nasmeškom na ustih odpravili vsak na svojo stran…

  • Share/Bookmark

...komentar [12]