Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

Za ogled komentarjev vpišite svoje geslo


Kadar se v nekoga razočaramo, si mislimo o njemu najslabše….
To je mogoče napaka.. Mogoče smo si sami krivi, ker smo tej osebi pripisali lastnosti, katerih nima. Pripisali smo ji dobre lastnosti, katere bi si mi želeli, da jih ima.. Delovali smo v prepričanju, da ima ta oseba iste dobre lastnosti, ki jih imamo sami, tiste katere najbolj cenimo… Iskrenost, lojalnost, odgovornost…. Zato pa toliko bolj butneš ob tla, ker si težko predstavljaš, da ti nekdo ki si ga cenil, naredi nekaj, kar jaz sama ne bi naredila nobenemu niti v najgrših sanjah…

Ja, vsaka šola nekaj stane, bolje da se zgodi prej, kot prepozno… In včasih je dobro poslušat tudi govorice.. Kjer je dim je tudi ogenj…

Sama sebi modrujem v upanju da grem čimmanjkrat na led…

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Čvek med babami vedno prinese dež, pravijo.. No čvek med babami je nam prinesel sonce.. Hvala bogu… Babji večeri so vedno malo »odrešilni« saj si povemo marsikaj, kar držimo v sebi. Nekaj kar nas tišči, nekaj kar moramo izpljuniti, da bi lahko zadihali. In ta večer je prinesel kar nekaj izpovedi. Različnih ampak življenskih . Seveda je precejšnji del večera potekala debata o moških.

macho

Saj ne vem, če moški ko gredo na »pir« ali dva toliko debatirajo o babah, ozirom, če debatirajo na tak način. Zdaj bodo vsi rekli, da ne in da se pogovarjajo o avtomobilih, fuzbalu in hribih, pa katero bi »položili« tu pa tam.. No ženske, gremo bolj v detajle. Ženske vas olupimo do kosti. :D Sama sem jih »pošimfala« kar enih par, tudi svoje :D
Priznam neusmiljeno in namerno sem izpostavila vse slabe lastnosti. Ker se je zato druga od nas počutila bolje, ko je ugotovila, da pa ni samo njen tak pa tak.. Smešno kako včasih, ne znamo bit racionalni, ko se gre za naš lasten primer. Kako se nam naše zdi najhujše in kako se nam zdi, da je pri vseh drugih super. Seveda sem se lotila tudi sebe in svojih slabih lastnosti in svojih grehov. Prav odrešilno se počutim. Nisem zato nič boljša in nič slabša ampak je pa fajn, ko odpreš ventil.

bakice

Ob kozarčku rdečega ali dveh se jeziki še bolj odvežejo, lička postanejo rdeča in zgodbe se vrstijo ena za drugo..
babka

Še veliko takih večerov si želim in je prav, da niso pogosti in da se zgodijo občasno, ker so zato toliko bolj intenzivni in sočni… ;)

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


… kamor hoče srce….

  • Share/Bookmark

...komentar [7]


Včerajšnji večer je bil fenomenlalno nostalgičen.. Pred blokom sem srečala sošolko iz osnovne šole in se z njo dobro zaklepetala. Prav med debato o tem , kako smo se “razpršili” vsepovsod po svetu, nas je z druge strani ceste zagledala druga sošolka in se nama pridružila v klepetanju. Naše hihitanje je bilo verjetno tako glasno, da je z balkona sosednjega bloka pokukala mama bivšega sošolca in ga poslala dol na naš reunion :) ) po naključju je bil zmenjen še z enim našim starim znancem, ki pa ni bil soošolec ampak paralelka… Ravno v njega smo bile v tistih časih vse potiho zaljubljene .. :oops: Tako se nas je 5 vsedlo na pločnik, kot v starih časih in debate so se vrstile kar same od sebe in toliko tega smo si imeli za povedat.. Spomnila sem se, da dve ulici naprej stanuje še ena sošolka, ki se je prav pred kratkim vrnila s študija iz tujine. Še njo smo poklicali, da pride sedet na pločnik z nami. Z veseljem je sprejela povabilo ter se v 15ih minutah prikazala z domačim jabolčnim štrudlom in veliko flašo v katero je namešala bambus. Ker so fantje hitro ugotovili, da so v manjšini in da smo prave “hijene” so poklicali okrepitev še dveh fantin iz naše generacije, ki tudi živijo v bližini. Pločnik pred blokom se je polnil in vsak od nas je na kako minutko zginil v svoj blok in dol privlekel kaj za pit in prigriznit. Ena je celo morala skočit podojit svojega 3 mesece starega sinčka, ki ga je čuval očka med tem ko je ona z nami “glumila” petnajstletnico :) Ker pa je Lucija majhno mestece se je ustavil še kak znanec in posedel z nami tako, da nas je v enem trenutku bilo kar 13. Kot najstniki v tistih časih, ko je bilo pravo doživetje, ko smo se po napisanih domačih nalogah dobijali na ploščadi. Kjer so se pletala prijateljstva, ljubezni in močne vezi. Prav fino je bilo obujat spomine in marsikdo od nas je zardel ob pripovedovanju raznih anekdot, o prvih ljubeznih, skritih poljubčkih na končnih izletih o držanju za rokice…  O kreganjih in klanih, ki so se menjavali skozi leta. O uspehih in neuspehih in o tem, kako smo kljub vesmu še vedno navazani na naš kraj, ki ga tako radi šimfmo, a se vseeno najraje vračamo. Naš mali reunion nas je spomnil na vsa iskrena prijateljstva, ki so se spletla v tistih letih, ko nismo še tako hrepeneli po karierah, denarju in uspehu. O “špricanjih” pouka, o nadimkih, ki so se nekaterim obdržali o “tovarišicah” in o tem kako smo se spremenili skozi čas. Spomnili smo se tudi nekaterih naših, ki jih ni več med nami iz takšnih in drugačnih razlogov. Res lep večer, ki se verjetno ne bi zgodil če bi se hoteli zmenit, saj smo se večkrta menili, pa je vedno vse splavalo po vodi. Včeraj se je vse zgodilo spontano, brez pričakovanj, pod milim nebom, ko je pihal rahel vetrič.. Poslovili smo se, preden bi nas kak sosed z balkona  polil z mrzlo vodo, ker zaradi našega smeha ne bi mogel spat, pa čeprav se nobenemu ni šlo domov. Ampak poslovit se je treba, ko je najlepše… Zato, da nam ostane želja, da se še kdaj dobimo. Ker nam razni MSNji, e-maili in vsa ta tehnologija ne morejo pričarat tega srečanja  LIVE… Pospravili smo za sabo in se z nasmeškom na ustih odpravili vsak na svojo stran…

  • Share/Bookmark

...komentar [12]