Že od nekdaj ne prenesem ljudi, ki ne premorejo toliko poguma, da ti povejo stvari v obraz. Še posbaj me to moti pri moških. Ker naj bi bli oni tisti z “J” in ne pi..kice. Sama sem vedno iskrena in direktna in če me vprašaš, dobiš direkten odgovor brez ovinkarjenja. Tako, da tisit, ki me poznajo in ne prenesejo resnice, me raje ne vprašajo. Name se prijatelji vlikokrat obrnejo in rečejo nekaj v stilu: “Dej tebe bom vprašala, ker ti mi boš povedala po pravici…” Če, pa vem, da je nekdo občutljiv, raje kot da priredim zadevo, rečem, da naj me ne sprašuje, ker ne vem, če bo zadovoljen z odgovorom. Zato me pa toliko bolj moti, ko nekoga direktno nekaj vprašam in vidim in čutim, da se izmika odgovoru. Še najbolj me pa moti “molk”, da se nekdo dela, da mi ni dolžen nič odgovorit. Če vprašam, mi odgovori…!!! Ker, če sem vprašala si pričakujem vse možne odgovore, če sem vprašala sem se pripravila tudi na najhujši scenarij. Ker, če bi bežala od resnice, ne bi niti vprašala.

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Pride kak dan, ko ti gre vse narobe in ko samo čakaš kaj te bo še doletelo. So pa dnevi kot je današnji, ko ti gre vse kot mora it. Ko je v službi vse v najlepšem redu, ko te glavobol neha sam od sebe brez pomoči “drog”, ko te nič ne žulji in modrc ne tišči :D , ko se enostavno počutiš kul in se vse zgodi tako kot se mora oz. tako kot si želimo. Zvečer pa se uležem na balkonček, ki sem ga večeraj oribala in potegnila ven ležalnik, pod odprto marelo, pa čeprav ni več sončka. Pijem naravni đusek iz rdečih pomaranč in grizljam toastke ter pomislim “la vita e bella” in hvala “bogu” za wireless :D

  • Share/Bookmark

...komentar [8]


Moji Popiki je bilo v Ljubljani malo dolgčas, ker je na dopustu, pa se je odpravila z avtobusom na morje k meni :D A že to, da je izstopila 4 postaje prezgodaj je nakazovalo, da bo tole pohajkovanje res zabavno. Tako sva jo z njenim očijem šla iskat v Jagodje. To je skor tko, kot če bi se jaz napotila v Ljubljano, izstopila pa bi nekje na Vrhniki. :D Ampak ok, za nagrado smo jo peljali v ribjo kantinio na večerjo :D Ker se je vreme zelo pokvarilo sva se odločile, da večer preživiva v zavetju mojega toplega doma :D S flaško martinija. Še preden smo natočile sem si pri jemanju kozarcev z zadnje police “fentala” nos. Ker sem dobila enega direkt po surli. Da ne omenjam bolečin in javkanja ob držanju ledu na nosku. Popi se je seveda pri vsem tem zabavala, to je bilo verjetno njeno maščevanje, ker smo jo hecali zaradi njene pokvarjene navigacije :D ( neki me zanima, a nima mobitel neke funkcije, ki ti pove kje se nahajaš…) Je pa to zgleda njen fetiš, ker je falila tudi potko do mojega bloka, pa čeprav se moj blok vidi z njihovega balkona.. :D (razdalja med blokoma je kakih 300m) Ker pa tudi televizija ni postregala z zanimivim programom, sva si ob ogledovanju posnetkov Damjana Murka na ŠtajercTvju polile martini po tepihu, no jaz sem ga :D Tudi ribala sem, saj zame komad “ne grem na kolena” glijh ne velja :D Smejale smo se tudi drugim stvarem, ki niso glih za v javnost.. :oops: In tako do ene treje zjutraj… No evo to je začetek, do petka se bo verjetno zgodilo še marsikaj :D Veliko si obetava od četrtka :D

Blog pa je namenjen sejdki, ki bi mogla bit z nama, da bi nam bilo še boljše.. tko, da boš vedela kaj delava.. :D lumparije pa ti poveva v živo :D

  • Share/Bookmark

...komentar [8]


Čeprav je vreme butasto in ne vem več kaj bi si oblekla in obula, me vsak žarek sončka spravi v dobro voljo. Če tudi traja samo kako minutko.. Takoj skočim na balkon, da me malo zadane. Ja, zadevam se s sončkom. Komaj čakam, da bom lahko raztegnila ležalnik na balkonu in se v pavzi zleknila nanj. Pa, kosilca na balkončku in srkanje pijačk z bejbami v toplih večerih.. Ah ja.. pomlad moj cajt..

Vikend je bil pester in nepozaben :D Ne vem kdaj sem se nazadnje privlekla domov ob 6ih zjutraj, kdaj sem se nazadnje tako nasmejal, da me še danes bolijo trebušne.. Saj me od drugega ne morejo, ker se nisem neki preveč naprezala ta vikend :D Bolj počitniško je blo vse skupaj. Bil je že pravi dan, ko smo v dnevni raztegovali kavč za goste (nenapovedane seveda :D ) in poslušali kako soseda v zgornjem flatu pospravlja kavč, da gre v službo :D Zabaven je bil tudi sosedov fris, ko je gledal dve bejbe, ki dobesedno dva metra velikega fanta, prepričujeta, da ne bo nič hudga, če prespi pri meni, in da mu ne bova nič nardile :D Ta se pa počasi z rokami v žepu in sramežljivim obrazkom povzpenja v drugo nadstropje. Si predstavljam kaj si je sosed mislil. Ampak ok .. Bla je tudi polna luna. Glede na uro prihoda smo še kar zgodaj vstali in se hitro šli nastavljat sončku. Določene smo zaradi par uric sončenja na kavici, zvečer mazali z jogurtom. Vikenda pa kar ni hotelo bit konec in smo spet nenapovedano končali na eni parceli, ob reki dragonji in roštiljali do večera..

Ponedeljek je bil podaljšek vikenda in sem si vse vzela bolj na izi in mi je pasalo, da se ponedeljek vleče in sem hotla da traja in traja. Mam nekaj plavic in se mi dozdeva kje in kako sem jih staknila. Bom modro molčala. :D Sem pa po ponedeljku tudi dosti razmišljala in se odločila, da od ljudi ki jih ne poznam dobro, ne obetam veliko in da ne bom preveč optimistična, kot znam bit. To pa zato, da se zaščitim od razočaranja. Ne bom več silila z glavo skozi zid. Tisti, ki me ima rad ve kje, kako in kdaj me lahko najde.

Vesela sem da je moja N. uredu in da okreva in da bo kmalu spet tista stara “besna” z eno izkušnjo več. In sem ponosna na njo in na njeno voljo in moč.

Sonček tebi pa sporočam, da nehaš jokat in močit vse naokoli :D In se prikaži večkrat, ker je že čas ;) da bom malo večkrat skuštrana :D

Pa še za eno spešal osebico pripravljam maščevanje… boooj se me :D

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

...komentar [18]


Ker nisem dolgo zdržala brez neta sem poiskala enega čim bližje stanovanju. S sestrično sva tipu razložile, da bi se pa jaz priklopila s svojim računalnikom. Ni panike, vse se da. V zakajenem prostoru :D kjer kadijo kot turki, sem se dala ob okno. (sestrična je pa šla na sprehod, z dojenčkom) V čakanju na tipa sem si kar sama priklopila kable na njegovo veliko začudenje :D Da ne omenjam, da sem bila edina ženska na računalniku :D Kasneje je vstopila še ena, ki je ob pogledu na moško množico takoj prisedla na plac zraven mene :D Tko sva se obe počutile malo bolje :D Po pol ure klikanja in čekiranja se mi približa tip, tko malo preplašeno in na pladnju drži čajček. Za ne verjet. Klasičen turški (ki je v bistvu pri nas znan kot ruski) v majhnem steklenem kozarčku z dvemi kockicami sladkorja.

Ful lepo in domače. Kasneje so nam postregli še z rahat lokumom :D

Za en evro me strežejo spredaj in zadaj, v enem prstoru, ki bi bil za naše razmere luknja :D Gostoljubje na orientu nima meja :D

Sedaj se bom pa odpravila v čevabđinico Sarajevo na ene čevape, ki so skoraj taki kot pri Željotu na baščaršiji ;) Pa na kako baklavico ;)

  • Share/Bookmark

...komentar [13]