27. Maj 2008
“Dolžna” sem še drugi del 
Malo sem zadihala, saj je žabarka odpotovala na Krk. Bil je nepozaben teden s preveč dogajanji tudi takimi, ki jih ne smem omenit Plesanja , žuranja, ponočevanja, globokih debat in takih malo manj globokih. Smeha še pa še. Niti en dan nisva šle spat pre trejo Četrtek je bil še posebaj zanimiv, saj nam je okupiral misli še kar nekaj časa Upam, da kmalu ponoviva in da bo še sejdika z nama. Da ji poveva v kako torbo se da lip gloss in telefon. Da bo z nami ob treh zjutraj sedela na robu pomola in bingljala z nogami nad morjem. Da bo z nami jedla kisle jagode in pošiljala MMSe in plesala do jutranjih ur, če je treba tudi na odru in se gužvala na WCju med podivjanimi najstnicami… Pa ležanje na kavčkih v Alayi in gledanje plime, ki je segala čisto do roba terase. Srkanje koktelčkov… in še in še in še…
Čaka nas dolgo vroče poletje, če pa ne bo vroče ga bomo pa začinile….
Ta je pa samo za Popi…
20. Maj 2008
Moji Popiki je bilo v Ljubljani malo dolgčas, ker je na dopustu, pa se je odpravila z avtobusom na morje k meni A že to, da je izstopila 4 postaje prezgodaj je nakazovalo, da bo tole pohajkovanje res zabavno. Tako sva jo z njenim očijem šla iskat v Jagodje. To je skor tko, kot če bi se jaz napotila v Ljubljano, izstopila pa bi nekje na Vrhniki. Ampak ok, za nagrado smo jo peljali v ribjo kantinio na večerjo Ker se je vreme zelo pokvarilo sva se odločile, da večer preživiva v zavetju mojega toplega doma S flaško martinija. Še preden smo natočile sem si pri jemanju kozarcev z zadnje police “fentala” nos. Ker sem dobila enega direkt po surli. Da ne omenjam bolečin in javkanja ob držanju ledu na nosku. Popi se je seveda pri vsem tem zabavala, to je bilo verjetno njeno maščevanje, ker smo jo hecali zaradi njene pokvarjene navigacije ( neki me zanima, a nima mobitel neke funkcije, ki ti pove kje se nahajaš…) Je pa to zgleda njen fetiš, ker je falila tudi potko do mojega bloka, pa čeprav se moj blok vidi z njihovega balkona.. (razdalja med blokoma je kakih 300m) Ker pa tudi televizija ni postregala z zanimivim programom, sva si ob ogledovanju posnetkov Damjana Murka na ŠtajercTvju polile martini po tepihu, no jaz sem ga Tudi ribala sem, saj zame komad “ne grem na kolena” glijh ne velja Smejale smo se tudi drugim stvarem, ki niso glih za v javnost.. 
In tako do ene treje zjutraj… No evo to je začetek, do petka se bo verjetno zgodilo še marsikaj Veliko si obetava od četrtka
Blog pa je namenjen sejdki, ki bi mogla bit z nama, da bi nam bilo še boljše.. tko, da boš vedela kaj delava.. lumparije pa ti poveva v živo
3. Apr 2008
O Istanbulu (ki ima kar nekaj imen) sem na mojem blogu že večkrat pisala. (tu, tu in tudi tu..pa še kje..)Ker se v tem mestu znajdem večkrat na leto, tokrat nisem slikala znamenitosti, sa jih lahko vidite že če v google utipkate Istanbul. Koliko mi je čas dopuščal, sem poizkušala ujeti utrinke tega milijonskega mest, katerih se ne vidi v prospektih za počitnice Mesto je fenomenalno a vseeno ne bi živela tam. Preveč velik kaos je to za eno deklico iz Portoroža, kjer imamo eno glavno ulico in tri semaforje. V mestu je 14 milijonov previvalcev plus še kake par milijončkov se jih zlije z vseh koncev. Eni zaradi turizma, eni službeno, eni kar tako… Mesto preseneča tudi s svojo ekstremno bedo v določenih predelih kot tudi nesramnim bogatstvom kako četrt bolj proti obali. Vidš lahko marsikaj in ljudem tam ni več nič čudno. Nobena stvar jih ne more presenetit.. Vajeni so vsega. Pa tudi televizija ne skopari z informacijami, morbidnimi slikami, napihovanjem in kazanjem vsega kar je za kazat in ne. Kar ne velja za goloto in seksi scene. Raje pokažejo zmrcvarejno truplo, kot pa erotično sceno na filmu… Kljub vsemu te mesto prevzame in če nimaš nobene slabe izkušnje s kakimi sleparji, lopovi in podobno, te še dolgo po odhodu kliče, da se vrneš… 
V 95% muslimanskem svetu se najde tudi cerkev (za vse tiste, ki so enkrat, ko smo debatirali, trdili, da jih ni) na Taksimu (predel Istanbula)
Gevrek se prodaja kot v starih časih..
Spomenik Ataturku…
Tudi dans se koruzna moka nekej pripelje tako kot v starih časih..Pa čeprav v predel Istanbula, ki velja za bogatega… V neposredni bližini Hiltona, Holliday Ina in podobnih verig …
Turški kebap nima nič skupnega z našimi. Ne da so pri nas slabi..A ko enkrat probaš turškega poznaš razliko
Iskender turška posebnost, nekaj zaradi česa bi šla takoj spet nazaj..mnjamiii… 
Turški sirni burek, ki se topi v ustih in ma malo hrustljavo skorjico.. mnjamiii spet…
kostanj…
koruza…
baklavice na popustu
moram prizna, da te torte spodaj včasih res samo lepo zgledajo…
Po celem svetu znan pokrit bazar…
30. Mar 2008
Ker nisem dolgo zdržala brez neta sem poiskala enega čim bližje stanovanju. S sestrično sva tipu razložile, da bi se pa jaz priklopila s svojim računalnikom. Ni panike, vse se da. V zakajenem prostoru kjer kadijo kot turki, sem se dala ob okno. (sestrična je pa šla na sprehod, z dojenčkom) V čakanju na tipa sem si kar sama priklopila kable na njegovo veliko začudenje Da ne omenjam, da sem bila edina ženska na računalniku Kasneje je vstopila še ena, ki je ob pogledu na moško množico takoj prisedla na plac zraven mene Tko sva se obe počutile malo bolje Po pol ure klikanja in čekiranja se mi približa tip, tko malo preplašeno in na pladnju drži čajček. Za ne verjet. Klasičen turški (ki je v bistvu pri nas znan kot ruski) v majhnem steklenem kozarčku z dvemi kockicami sladkorja.
Ful lepo in domače. Kasneje so nam postregli še z rahat lokumom
Za en evro me strežejo spredaj in zadaj, v enem prstoru, ki bi bil za naše razmere luknja Gostoljubje na orientu nima meja
Sedaj se bom pa odpravila v čevabđinico Sarajevo na ene čevape, ki so skoraj taki kot pri Željotu na baščaršiji Pa na kako baklavico
27. Mar 2008
Objavil Jazzy
27.03.2008 ob 14:10 pod
(z)mešano ,
Prigode in nezgode |
[17] komentarjev
Pri Darji sem prebrala njeno zgodbo z reševanjem spama, pa pred kratkim je mel Iztok štalo s tem.. No, sama sem se pred kratkim ukvarjala z drugo obliko “spama” če mu lahko tako rečem.. Prej vsiljevanje in “posiljevanje” Ene parkrat na mesec se mi je zgodilo, da sem v firmi dobila faks s ponudbo raznih knjig o računovodstvu, DDVju, vodenju knjig.. pač vse te zadeve, za uspešno vodenje podjetja. Ni mi bilo jasno zakaj to dobijamo po faksu, ponavadi te zadeve pošiljajo po pošti, kar me več kot toliko ne mot. ČE me zanima prelistam, če ne pa roma direkt v koš. To po faksu se mi je pa zdelo res čez mejo. Neko podjetje brez mojega dovoljenja troši mojo kartušo in moj papir, da mi vsak teden pošlje nekaj kar me ne zanima. Naj pošiljajo prospekte in mečejo svoj denar stran. Ker se to ni zgodilo enkrat na meseca ampak enkrat na teden sem se odločila, da pokličem in povem, da naj mi faksov več ne pošiljajo. Sicer zelo prijazna gospodična mi je povedala, da to ne gre tako in da mi bo po faksu (spet) poslala en obrazec, kjer bom označila, da preklicujem pošiljanje. Meni nič jasno in sem jo lepo vprašala, če je kdo pri naši firmi naročil te vrste reklamiranje, da moram zdej to preklicat. Ne ni bilo naročeno, oni pač v imeniku podjetij (Pirs al kaj je že) najdejo naslove in fakse in pač prosto po prešernu pošiljajo. No za koji klinac moram zdej jaz izpoljnevat obrazce in preklicat nekaj kar nisem naročila. No ok, izpolnim in pošljem po faksu again. Hvala bogu faksov ni več, je pa vsak teden najmanj ena njihova ponudba v kaslcu.
A se temu faksiranju reče “agresivno reklamiranje”
