V nedeljo popoldan pred vhodom v piransko knjižnico in sodišče.

Ko novo “napada” staro …

Ta mi ne zgleda tako zeloo stara, ima pa “gusarsko” jadro

Za primerjavo pa še ena novodobna jadrnica….

Se pravi vprašanje je ANG ali SLO na ES???

Tartini se je rodil 8.aprila 1692, kot sin Giovannija Antonia di Domenica Tartinija iz Firenc in Katarine Zangrando iz stare piranske družine. Po knjižnjih zapisih naj bi se violino naučil igrati v piranski glasbeni šoli. Študij je nato nadaljeval še v Kopru ter kasneje tudi Padovi. Oče si je želel, da bi se mladi Giuseppe posvetil duhovniškemu poklicu, a je bil slednji preveč nemirne narave. Ravno to ga je gnalo v glasbo. S štiriindvajsetimi leti je koncertiral po največjih italijanskih in evropskih mestih, tekmoval z najslavnejšimi violinisti. V Padovi je ustanovil violinsko šolo, zaradi uspehov in prepoznavnosti so ga poimenovali “maestro narodov”… Ukvarjal se je tudi z glasbeno filozofijo, teorijo in akustiko, za seboj je pustil več kot 200 koncertov ter sonat, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki velja še danes kot preizkus vsem velikim virtuozom. Tartini je umrl 26.02.1770 v Padovi. Njegov kip je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta.

Tartini kaže hrbet današnji občinski palači.

Le to so postavili benečani ob prihodu konec 13.stoletja. Bila je izven obzidja takoj ob mandraču ( mandrač pomeni notranje pristanišče. Zasuli so ga v 19. st. zaradi higijenski razlogov)… Stavba je bila zgrajena v značilnem romansko-gotskem slogu, porušili so jo leta 1877, ob tem so porušili tudi nadhod, ki jo je povezoval z Ložo (danes kavarna Loggia)… Nova palača je bila nato dokončana nekaj let kasneje. V spomin na Serenissimo je med glavnimi stebri palače vgrajen značilni beneški lev z odprto knjigo. Ta simbol je bil vzidan na večino pomembnejših mestnih stavb. Če je lev imel odprto knigo je to pomenilo mir, če je bila knjiga zaprta pa vojno.

Na levi strani občinske palače je sodna palača v kateri je tudi mestna knjižnica.

Leta 1877, ko so porušili občinsko palačo, so iz piranskega arhiva ločili starejše srednjeveško gradivo. Tako so tistega leta pirančani dobili svoj arhiv kot ustanovo, ki šteje že več kot 130 let. Zanimivost našega arhiva je tudi ta, da je po zaslugi piranskega učitelja in knjižničarja Domenica Petronia ostal ohranjen in na domačih tleh. Izolski je zgorel, del koprskega pa so med II. svetovno vojno odpeljali v Itlijo. Iznajdljivi Petronio je arhivsko gradivo dal zazidati pod stopnišče občinske palače in ga tako rešil pred odtujitvijo. Med leti so arhiv večkrat selili, najprej iz občinske palče v ložo, kasneje pa v zgoraj omenjeno zgradbo sodišča.

Na vhodu trga sta dva stebra za zastave.

Postavljena sta bila v 15.st Na enem od njih je vklesan latinaski stavek, ki v prevodu pomeni »Po naših molitvah boš varna ostala, zemlja piranska.«

Ob mestnih slavjih je na enem stebru vihrala beneška zastava sv. Marka, na drugem pa občinska bela zastava sv. Jurija. Vklesan je tudi piranski grb (križ) ter podoba sv. Jurija na konju, ki je tudi zaščitnik Pirana.

Poleg teh znamenitosti sta na trgu še “benečanka” in Tartinijeva hiša, obe si zaslužita poseben blog, katerega bom spisala ob priliki.

Današnji trg je zgrejen pod načrtom znanega arhitekta Borisa Podrecce. Ki do letos ni bil v celoti izpeljan. Končno smo ga dočakali in moram reči, da kar lepo zgleda in da ima Piran končno trg, kot se spodobi za eno staro mesto. Podrecca je eden najbolj znanih arhitektov srednje generacije v Evropi.

Že leta 1989 je v Piranu izvedel zamisel Tartinijevega trga, popolni oval z rahlo napeto in glajeno površino osrednjega dela. Pred kratkim so pa dokončali še zunaji del te elipse, kjer so lahko parkirali le tujci. Sedaj je parkiranje popolnoma onemogočeno in je trg namenjen samo sprehajalcem. Zato je takoj zaživel, saj lahko svoje otroke brezskrbno pustite, da se igrajo in pri tem ne skrbite, da jih kod povozi. Prav tako lahko fotkaš z vseh vogalov in nimaš na sliki kup “pločevine.” Po začetnem nerganju in protestiranju pirančanov so zadnje ankete pokazale, da je trg lepo sprejet med domačini. Projekt predvideva tudi skladno zunanjo podobo lokalov, kar zajema tende enakih barv ter enko oprmljene terase in vrtove. Trg bo namenjen tudi raznim dogodkom, razstavam… Včeraj smo si imeli priliko ogledat razstavo z imenom 1007 zverinic.

ZA Jazzy TV

Snemalki Tinč & Jazzy

Ker sem zadnje cajte skozi v zaprtih prostorih, malo zaradi pomanjkanja časa malo tudi zaradi vremena, sem se danes po službi na hitro preoblekla v trenirko in jo popihala ob obali. Vse moje bejbike in bejboti so bili zasedeni, zato sem si na ramo nataknila mojega drugega najboljšega prijatelja Sonyja v upanju, da ulovim vsaj malo sončnega zahoda.

Nisem nek profi in funkcij fotkiča ne poznam še dobro (ker sem lena za čitanje navodil ;)) je nastalo kar pač je Moj prijatelj bo imel verjetno kak komentar in ko sem slikala sem se spomnila, da mi je reku, da mi ga vedno nosi malo v levo

Se spomnite poletja v školjki..No to je ta pomol

Bingljam nad morjem

Plaža je že pripravljena lepo “zorana” v ozadju naš lepotec in njegov mlajši modernejši bratec..

Kdo pravi da starinsko in moderno ne paše..

Stari Palace, ki ni več stari je dosti lepši ponoči, ker so se zelo lepo poigrali z lučmi in zgleda pravljično. Ker me je že malo zeblo in sem bila lačna nisem čakala, da se lučke prižgejo. Bom ob priliki

Včasih se je potrebno res dobro, dobro naspat in spočit…. 

Vikend je bil pester in nepozaben Ne vem kdaj sem se nazadnje privlekla domov ob 6ih zjutraj, kdaj sem se nazadnje tako nasmejal, da me še danes bolijo trebušne.. Saj me od drugega ne morejo, ker se nisem neki preveč naprezala ta vikend Bolj počitniško je blo vse skupaj. Bil je že pravi dan, ko smo v dnevni raztegovali kavč za goste (nenapovedane seveda :D) in poslušali kako soseda v zgornjem flatu pospravlja kavč, da gre v službo Zabaven je bil tudi sosedov fris, ko je gledal dve bejbe, ki dobesedno dva metra velikega fanta, prepričujeta, da ne bo nič hudga, če prespi pri meni, in da mu ne bova nič nardile Ta se pa počasi z rokami v žepu in sramežljivim obrazkom povzpenja v drugo nadstropje. Si predstavljam kaj si je sosed mislil. Ampak ok .. Bla je tudi polna luna. Glede na uro prihoda smo še kar zgodaj vstali in se hitro šli nastavljat sončku. Določene smo zaradi par uric sončenja na kavici, zvečer mazali z jogurtom. Vikenda pa kar ni hotelo bit konec in smo spet nenapovedano končali na eni parceli, ob reki dragonji in roštiljali do večera..

Ponedeljek je bil podaljšek vikenda in sem si vse vzela bolj na izi in mi je pasalo, da se ponedeljek vleče in sem hotla da traja in traja. Mam nekaj plavic in se mi dozdeva kje in kako sem jih staknila. Bom modro molčala. Sem pa po ponedeljku tudi dosti razmišljala in se odločila, da od ljudi ki jih ne poznam dobro, ne obetam veliko in da ne bom preveč optimistična, kot znam bit. To pa zato, da se zaščitim od razočaranja. Ne bom več silila z glavo skozi zid. Tisti, ki me ima rad ve kje, kako in kdaj me lahko najde.

Vesela sem da je moja N. uredu in da okreva in da bo kmalu spet tista stara “besna” z eno izkušnjo več. In sem ponosna na njo in na njeno voljo in moč.

Sonček tebi pa sporočam, da nehaš jokat in močit vse naokoli In se prikaži večkrat, ker je že čas da bom malo večkrat skuštrana

Pa še za eno spešal osebico pripravljam maščevanje… boooj se me

Do takrat pa….